Facelija

Facelija, Phacelia tanacetifolia Boratus, : enoletnica s šopastim koreninskim sistemom. Njeno tanko steblo je krhko in dlakavo. Zelo hitro raste, je zelo krhka rastlina in njena listna masa po košnji ali mulčenju hitro razpade. Slabše prenaša sušo in vročino, zato je ne sejemo poleti, ampak spomladi ali proti koncu poletja, ko neusmiljeni sončni žarki že izgubijo svojo moč. Poletne setve pa zasenčimo in obilno zalivamo. Če ima rastlina dovolj prostora, se močno razveja. Zraste do višine 70 cm. Bolje uspeva na rodovitnih tleh in sončnih legah. Ima hitro začetno rast, hitro prekrije tla in zavre rast plevelov. Na bolezni in škodljivce ni občutljiva, zato je primerna za zeleno gnojenje tako na njivskih površinah, kakor tudi v sadovnjakih in vinogradih za začasno ozelenitev medvrstnega prostora, saj prepreči rast in razvoj plevelov ter prepreči odnašanje tal z vetrom in vodo. Facelija ne prenaša nizkih temperatur, zato se spomladi ne pojavlja kot nadležen plevel.  Facelija je tudi odlična medonosna vrsta. Prvi cvetovi vijolično modre barve, se pojavljajo že po šestih tednih. Poleg akacije in lipe je facelija ena najbolj medovitih rastlin, saj se cvetovi odpirajo postopoma in čebelja paša na faceliji traja približno en mesec. Sejemo od junija do sredine avgusta na globino 2 cm ter na medvrstno razdaljo 15 – 20 cm. Če je posejana na sončni legi daje, v ugodnih vremenskih razmerah pri 20oC do 30oC, brezvetrju in 60 do 80 % zračni vlagi, pridelek medu približno 1000 kg/ha. 


Ostala ponudba