Kumina

Kumina, Carum carvi: iz starih zapisov sledi, da je kumina najstarejša začimba na našem ozemlju. Prezimno trdna dvoletna rastlina, ki se razmnožuje s semeni, posejanimi pozno poleti. V prvem letu razvije samo listnato rozeto, v drugem letu pa do meter visoko steblo. Iz belih cvetov, ki so združeni v kobule, se razvijejo temno rjava srpasta semena. Njena semena uporabljamo tako v kuhinji kot tudi v kozmetične in zdravilne namene. V starih bukvah oziroma samostanskih zapisih govorijo o njeni zdravilni moči. Uporabni deli rastline so listi, korenine, posušeni zreli sadeži (ki jim laično pravimo kar semena) in iz njih pridobljeno eterično olje. Ko semena začno rjaveti, porežemo stebla in jih v šopih obesimo navzdol, nad papir ali večjo posodo, da se posušijo, dozorijo in se ne raztresejo naokoli. Velikokrat v semena izležejo jajčeca drobni rilčkarji, zato jih posušena pred shranjevanjem zamrznemo, da uničimo jajčeca. Semena kumine potresamo na mastne mesne jedi, zeljne jedi, ohrovt, gobe, sire, dodajamo jih juham, stročnicam, kruhu, tudi kolačem in jabolčnim jedem, likerjem … Ima pernato deljene lističe, blagega vonja in okusa, ki jih lahko uporabljamo sesekljane na solatah in v juhah. Njene debele, klinasto zašiljene korenine lahko kuhamo kot korenovke in jih dodamo enolončnicam. Kumina tradicionalno pomaga blažiti vetrove, napenjanje in napihovanje. Rada ima rodovitno zemljo, z dobrim odtekanjem vode in toplo, sončno lego.


Ostala ponudba